Uiguragiella lea durkalaš giella man hupmet uigurat. Dan hupmet sullii 8,5 miljovnna olbmo Kiinnás ja 300 000 Kasakstanis ja dasa lassin máŋggain eará riikkain. Váldooassi Kiinná uigurain orrot Xinjiang autonomalaš regiovnnas, gos uiguragiella lea virggálaš giella ovttas kiinnágielain.

Dát lea geavatlaš artihkal.
Dát lea geavatlaš artihkal.
Uiguragiella
ئۇيغۇرچە, Uyƣurqə, уйғурчә
Klassifiseren Altailaš gielat
 Durkalaš gielat
  Nuortadurkalaš gielat
   Uiguragiella
    
      
Geavaheapmi
Hubmiid mearri 7 601 000 [1]
Sadji Ii 100 stuorámusa joavkkus
Alfabehta latiinnalaš alfabehta (ovdalaš), arábalaš alfabehta (Kiinná), kyrillalaš alfabehta (Kasakstan)
Virggálaš stáhtus
Virggálaš giella Xinjiang
Giellakodat
ISO 639-1 ug
ISO 639-2 uig
ISO 639-3 uig
Uiguragiel Wikipedia

Dego máŋggat eará durkalaš gielat lea uiguragiella agglutinatiiva SOV-giella mas lea vokálaharmoniija. Dat ii juoge substantiivvaid nominalklássaide sohkabeali mielde. Dat mii lea erenoamáš uiguragielas, erenoamážit davvisuopmaniin, lea vokálaredukšuvdna ja metafoniija, mii gohčoduvvo maid namain umlaut.

Historjá

rievdat

Dološ uiguragiela hupme uigurariikkas Xinjiangas sullii 800-1000-logus. Dat giella lea measta seammalágan go dološ durkkagiella.

Guovlu

rievdat
 
Interneahttakaféa Khotanis mas leat sihke uiguragiel ja kiinnágiel šilttat.

Ođđaáigásaš uiguragiella gullá uiguralaš-durkkalaš giellajoavkku nuortaoassái, masa gullet maid salaragiella, oarje-juguragiella ja máŋggat unnit gielažat. Usebekagiella lea dan giellajoavkku oarjeoassi. Uiguragiela sátnevuorkái leat ollu váikkuhan kiinnágiella, ruoššagiella ja arábiagiella, muhto jietnaohppii leat váikkuhan iranalaš ja tokáralaš gielaid substráhta.

Alfabehta

rievdat
 
Uiguragiela arábalaš ja latiinnalaš alfabehtat

Odne uiguragiella čállo Kiinnás arábalaš alfabehtain, muhto lea ovdal čállon maid latiinnalaš alfabehtain. Arábalaš alfabehta molsojuvvui latiinnalaš alfabehtan jagis 1960 ja jagi 1983 fas ruovttoluotta arábalaš alfabehtan. Kasakstanis geavahit kyrillalaš alfabehta.

Boarráseamos uiguragiel teavsttat leat 700-logus. Dat leat čállojuvvon persialaš sogdianalalfabehtain mii maŋŋelaš rievdaduvvui ja šattai dološ uiguralfabehtan. Boarráseamos uiguragiel girjjálašvuohta lea dávjjimus lági mielde buddhalaš.


Uiguragiela kyrillalaš alfabehta (Уйғур Сирил Йезиқи) (USY)

rievdat
А a Б б В в Г г Ғ ғ Д д Е е Ә ə
Ж ж Җ җ З з И и Й й К к Қ қ Л л
М м Н н Ң ң О о Ө ө П п Р р С с
Т т У у Ү ү Ф ф Х х Һ Һ Ч ч Ш ш
Ю ю Я я

Uiguragiela boares latiinnalaš alfabehta (Uyƣur Yəngi Yəziⱪ) (UYY)

rievdat
A a B b C c D d E e F f G g H h
I i J j K k L l M m N n O o P p
Q q R r S s T t U u V v W w X x
Y y Z z Ƣ ƣ Ⱨ ⱨ Ⱪ ⱪ Ə ə Ɵ ɵ Ü ü
Ⱬ ⱬ NG ng ZH zh CH ch SH sh

Uiguragiela ođđa latiinnalaš alfabehta (Uyghur Latin Yëziqi) (ULY)

rievdat
A a B b CH ch D d E e Ë ë F f G g
GH gh H h I i J j K k L l M m N n
NG ng O o Ö ö P p Q q R r S s SH sh
T t U u Ü ü W w X x Y y Z z ZH zh

Alfabehtaid komparatiivalaš tabealla

rievdat
Uiguragiela alfabehtaid komparatiivalaš tabealla
Arábalaš (Kiinná, 1982-, UEY) Latiinnalaš (Kiinná, 1965-82, UYY) Kyrillalaš (SL, USY) Latiinnalaš (SL, -1946, ) Ođđa latiinnalaš (ULY) IPA   Arábalaš (Kiinná, 1982-, UEY) Latiinnalaš (Kiinná, 1965-82, UYY) Kyrillalaš (SL, USY) Latiinnalaš (SL, -1946, ) Ođđa latiinnalaš (ULY) IPA
ئا A a A a A a A a /a/ ق Ⱪ ⱪ Қ қ Q q Q q /q/
ئە Ə ə Ə ə Ə ə E e /æ/ ك K k К к K k K k /k/
ب B b Б б B в B b /b/ ڭ -ng Ң ң Ŋ ŋ -ng /ŋ/
پ P p П п P p P p /p/ گ G g Г г G g G g /ɡ/
ت T t Т т T t T t /t/ ل L l Л л L l L l /l/
ج J j Җ җ Ç ç J j /ʤ/ م M m М м M m M m /m/
چ Q q Ч ч C c Ch ch /ʧ/ ن N n Н н N n N n /n/
خ H h X x X x X x /x/ ھ Ⱨ ⱨ Һ һ H h H h /h/
د D d Д д D d D d /d/ ئو O o О о О о O o /o/
ر R r Р р R r R r /r/ ئۇ U u У у U u U u /u/
ز Z z З з Z z Z z /z/ ئۆ Ɵ ɵ Ө ө Ɵ ɵ Ö ö /ø/
ژ Ⱬ ⱬ Ж ж Ƶ ƶ J j/Zh zh /ʒ/ ئۈ Ü ü Ү ү Y y Ü ü /y/
س S s С с S s S s /s/ ۋ V v В в V v W w /v/
ش X x Ш ш Ş ş Sh sh /ʃ/ ئې E e E e E e É é /e/
غ Ƣ ƣ Ғ ғ Ƣ ƣ Gh gh /ʁ/ ئى I i И и I i I i /i/,/ɨ/
ف F f Ф ф F f F f /f/ ي Y y Й й J j Y y /j/

Dasa lassin uiguragiela kyrillalaš alfabehtas leaba 2 bustáva, mii čállojuvvoba arábalaš ja latiinnalaš alfabehtas guoktin bustávvan:

Kyrillalaš Arábalaš Latiinnalaš
Ю ю يۇ yu
Я я يا ya


Gáldut

rievdat
  1. Ethnologue logut jagis 1990